Zgodovina Občine Puconci

Srednji vek in prve omembe

Najstarejše pisne omembe naselja Puconci segajo v 13. stoletje, ko je bilo območje del ogrske kraljevine. Kraj se v latinskih listinah pojavlja kot Puchunch. Skozi stoletja so se na območju izmenjevali različni fevdalni posestniki, vasi pa so bile organizirane okrog cerkvenih in graščinskih središč v Murski Soboti.

Prekmurje v Avstro-Ogrski

Stoletja je Prekmurje skupaj z Goričkim spadalo pod ogrski del Habsburške monarhije, ločeno od ostale Slovenije z Muro. V tem obdobju so se utrdile značilne prekmurske kmečke tradicije, jezik in narečje, arhitektura (cimprača, gankarska hiša) ter kulinarika, ki še danes opredeljujejo identiteto naših 23 vasi.

Priključitev Jugoslaviji in 20. stoletje

Po koncu prve svetovne vojne in Trianonski pogodbi (1920) je Prekmurje s Puconci prišlo pod Kraljevino SHS (kasneje Kraljevino Jugoslavijo). Med 2. svetovno vojno je bilo območje pod madžarsko okupacijo. Lokalni partizanski odpor je sledil v Goričkem, čemur je danes posvečen prenovljeni Dom spominov na narodnoosvobodilno vojno 1941–45.

Nastanek občine (1995)

V okviru teritorialne reforme Republike Slovenije je bila Občina Puconciustanovljena leta 1995. Z odlokom je bilo povezanih 23 naselij Ravenskega in Goričkega — Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci, Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Šalamenci, Vadarci, Vaneča in Zenkovci.

Občinski praznik · 5. julij

Občinski praznik 5. julija spominja na ustanovitev občine v sedanjih mejah in na vstajo zoper okupatorja iz leta 1941. Na ta dan potekajo spominske slovesnosti, podelitev občinskih priznanj in kulturni program domačih društev, ki ohranjajo spomin na vrednote in poti naših prednikov.

Krajinski park Goričko in danes

Pomemben del Občine Puconci je del Krajinskega parka Goričko — največjega slovenskega krajinskega parka. Sodobni razvoj povezuje varovanje naravne in kulturne dediščine s podporo družinskim kmetijam, vinogradništvom, butičnim turizmom in trajnostnim razvojem podeželja. Občina si v razvojni strategiji Goričko 2030 prizadeva za zeleno mobilnost, digitalizacijo javnih storitev in povezovanje vasi v skupne kulturne in turistične zgodbe.